Ste kdaj razmišljali o tem, na kakšen način so povezana naša telesa in naš karakter? Posturalna organizacija je večinoma odraz naših prepričanj ter načinov s katerimi smo se naučili braniti in shajati z vsem, kar se nam je dogajalo, ko smo bili majhni.
Wilhelm Reich je že zdavnaj opazil, da imajo ljudje s podobnimi telesi, podobne čustvene težave. V svoji knjigi Analiza karakterjev je opredelil pet karakternih struktur. Karakterne strukture je povezal z razvojno fazo v kateri otrok doživi zastoj v razvoju. Vsaka karakterna struktura ima značilno telo in nekatere tipične strategije preživetja in shajanja z rano. Čeprav so se metode dela s karakternimi strukturami spreminjale in razvijale skozi čas, še danes Iako veliko razumemo o osebi, če opazujemo, analiziramo in obravnavamo telesne premike iz posturalne ravnine.
Naša posturalna organizacija ima svojo optimalno ravnino. To pomeni, da lahko na telesni ravni zavedno držimo svoj center in istočasno čutimo vse dele telesa – od stopal do glave. Z opazovanjem telesnih segmentov lahko opazimo, da so medseboj povezani, ter da bo premik enega dela izven fizičnega centra hkrati pomenil tudi neravnovesje ostalih telesnih segmentov.
S pozornim opazovanjem, ozaveščanem in učenjem o sebi bomo spoznali, da je vsaka rana, ki smo jo doživeli na čustveni ravni pustila sledi na našem telesu. Prav tako je vsak premik dela telesa iz posturalne ravnine vhod v globljo čustveno problematiko in nam služi kot vhod v raziskovanje lastnega nezavednega.
To hkrati lahko pojasni, zakaj je tako težko zgolj na fizični ravni popraviti telesno držo – proces mora spremljati čustveno ozaveščanje, predelava in transformacija. Na ta način ima delo s posturo in posturalno organizacijo ter delo s čustveno problematiko sinergijski učinek in katalizira ter pospješuje psihoterapevtski proces.