ETIČNI KODEKS CIR INTEUP
INŠTITUTA ZA TELESNO USMERJENO PSIHOTERAPIJO
Etični kodeks je dokument javnega značaja, pripravljen na stalno revizijo in dopolnjevanje Etične komisije Centra za integrativni razvoj. Namen kodeksa je spoštovanje etičnih pravil in načel psihoterapevtske stroke v najvišje dobro in zaščito klientov in študentov ter etičen odnos med kolegi.
Preambula
Telesno usmerjeni terapevt, specializant in/ali učitelj Centra za integrativni razvoj – EDUCA (v nadaljnjem besedilu: terapevt CIR-a) spoštuje dostojanstvo in vrednost vsakega posameznika ter teži k ohranjanju in zaščiti temeljnih človekovih pravic. Naloga terapevta CIR-a je širjenje znanja o medsebojni povezanosti telesnega, čustvenega in umskega aspekta človeka. Terapevt CIR-a spoštuje kolege svoje in sorodnih poklicnih smeri ter se zaradi osebne koristi s svojo aktivnostjo ne vpleta v odnose med njimi in njihovimi klienti. Svoje veščine uporablja izključno za najvišje dobro svojih klientov in nikoli za izkoriščanje iz lastne sebičnosti. Terapevt CIR-a je dolžan spoštovati vse etične standarde povezane s specifičnostjo telesno usmerjene psihoterapije, kar vključuje dotik, gibanje in telesne intervencije. S ciljem dela za najvišjo dobrobit svojih klientov, študentov in kolegov se terapevt CIR-a zaveže, da bo spoštoval temeljna etična načela Centra za integrativni razvoj – EDUCA:
- Odgovornost
- Strokovnost
- Moralni in pravni standardi
- Zaupnost
- Dobrobiti klienta
- Uporaba telesnih tehnik
- Javne objave
1. Odgovornost
Pri izvedbi storitev terapevt CIR-a sledi najvišjim standardom svojega poklica. Sprejema odgovornost za posledice svojega delovanja in uporablja vse zahtevane principe in metode, da svoje storitve izvaja na ustrezen način.
1.a)Terapevt CIR-a se zaveda vloge ter možnosti, da lahko vpliva na svoje kliente in študente. Zato mora biti posebej pazljiv, da zaradi osebnih koristi ne bi vplival na osebno, družbeno, finančno ali politično področje svojih klientov in študentov.
1.b) Terapevt CIR-a mora zelo jasno definirati vloge v odnosu s svojimi klienti in se še posebej izogibati vsem odnosom, ki lahko pripeljejo do nasprotja interesov.
1.c) Terapevt CIR-a je odgovoren, da preprečuje izkrivljenja, zlorabe ali zatajitev vseh pomembnih informacij, povezanih z delom Centra za integrativni razvoj.
1.d) Kot učitelj in trener se terapevt CIR-a obvezuje, da bo pomagal in poučeval druge, da uporabijo svoj potencial in znanja v svojem poklicu. Pri tem sledi najvišjim izobraževalnim standardom ter posreduje informacije natančno in jasno.
1.e) Terapevt ali študent CIR-a ne sme uporabljati kurikuluma šole Centra za integrativni razvoj in naučene tehnike v drugih šolah ali organizirati podobnega izobraževanja brez dovoljenja ter dogovora z ustanoviteljema Laszlom Pinterjem in Tomislavom Senečićem.
1.f) Terapevt CIR-a ne sme uporabiti seznama študentov, virov in platforme CIR-a za osebno korist brez predhodnega soglasja ustanoviteljev, Laszla Pinterja in Tomislava Senečića.
2. Strokovnost
Ohranjanje najvišjih standardov strokovnosti je glavna obveza vseh telesno usmerjenih terapevtov, ki se izobražujejo v programu Centra za integrativni razvoj. Svoje storitve ponujajo izključno za področje, za katero so se izobraževali in na katerem so pridobili izkušnje.
2.a) Terapevt CIR-a zelo natančno predstavlja svojo strokovnost, izkušnje in pridobljeno izobrazbo. Svoje storitve ne sme izvajati, če ni zadovoljivo izpolnil izobraževalnih standardov Centra za integrativni razvoj.
2.b) Terapevt CIR-a se zaveda potrebe po kontinuiranem izpopolnjevanju ter osebnem razvoju in je motiviran za nova znanja ter uporabo pridobljenih znanj v svojem delu ter pripravljen na spremembe, ki jih prinaša razvoj in čas.
2.c) Terapevt CIR-a spremlja strokovna izpopolnjevanja, ki jih organizira Center za integrativni razvoj pri uporabi metode Integrativne (jedrne) sržne dinamike (Integrative Core Dynamics – ICD).
2.d) Terapevt CIR-a se zaveda, da lahko osebni problemi vplivajo na profesionalno izvedbo ter povzročijo škodo klientu, kolegu ali študentu. Zato se obvezuje, da bo poiskal strokovno pomoč v obliki supervizije in intervizije, ki mu bo pomagala, da bo lažje izbral med tem, ali je treba prenehati, nadaljevati ali zmanjšati profesionalne aktivnosti do razrešitve osebne problematike.
3. Moralni in pravni standardi
Kot vsak drug pripadnik družbene skupnosti tudi terapevt CIR-a spoštuje moralne in pravne družbene standarde. S svojim delovanjem in vedenjem ne sme ogrožati ugleda in vrednot Centra za integrativni razvoj, svojih kolegov in telesno usmerjene psihoterapije.
3. a) Terapevt CIR-a se ne udejstvuje v dejavnostih, ki so nehumane ali ilegalne ter ni vključen v diskriminacijo oseb zaradi rase, nacionalnosti, seksualne ali verske usmeritve, starosti itd.
3. b) V svoji profesionalni vlogi se izogiba vsem aktivnostim, ki lahko ranijo ali zanikajo človekove pravice klientov, študentov ali kolegov.
4. Zaupnost
Ohranjanje zaupnosti informacij in odnosov klientov ali udeležencev programa izobraževanja Centra za integrativni razvoj je temeljna obveza terapevta CIR-a. Informacij ne sme prenašati tretjim osebam razen, kadar oceni, da oseba ogroža sebe ali druge. V tem primeru mora terapevt seznaniti klienta ali študenta z omejitvijo dogovora o zaupnosti.
4.a) Terapevt ali učitelj CIR-a, ki opisuje klinični primer svojega klienta v pisni ali ustni obliki, mora pred tem pridobiti soglasje osebe, ki jo opisuje.
5. Dobrobiti klienta
Zaradi neenakomernosti znotraj psihoterapevtskega odnosa se terapevt CIR-a zaveda svojega položaja doživljene moči. Zato v tem kontekstu deluje previdno in odgovorno. Spoštuje integriteto in dobrobit klientov in skupin s katerimi je v profesionalnem odnosu.
5.a) Terapevt CIR-a se mora zavedati svojih potreb in s tem nevarnosti, da vpliva na klienta, študenta ali drugih podrejenih v organizaciji. Izogiba naj se izrabi zaupanja teh oseb. Terapevt CIR-a se mora zavestno izogibati dvojnim odnosom, ki povečujejo tveganje okoriščanja.
5.b) Terapevt CIR-a pomaga klientu ali študentu, da izraža potrebo po bližini in distanci ob spoštovanju svojih meja. Na noben način ne izrablja svojega profesionalnega odnosa s klienti, študenti ali zaposlenimi. Ne vključuje se v seksualne, ekonomske in narcistične aktivnosti, tudi če klient to predlaga.
5.c) Terapevt se zaveda, da se je v zgoraj naštetih primerih dolžan vključiti v supervizijo.
5. d) Terapevt CIR-a se obvezuje, da bo s klientom vnaprej sklenil jasen finančni dogovor.
5. e) Terapevt se obvezuje, da bo prekinil terapevtski odnos, če se pokaže, da pri klientu ni zaslediti napredka, hkrati pa mu je ob tem dolžan ponuditi drugo možnost.
6. Uporaba telesnih tehnik
Bistvo dela Centra za integrativni razvoj je metoda Integrativne jedrne(sržne) dinamike. Ta metoda spada med modalitete telesno usmerjene psihoterapije. Te tehnike imajo jasen diagnostični, klinični namen in uporabo. Uporaba teh tehnik zahteva specifične veščine in etično zavedanje ter se razlikuje od drugih tehnik. Primeri tehnik Integrativne jedrne (sržne) dinamike so: vaje dihanja, prizemljitev, utelešenje, posturalna mobilizacija, masaža, povezovanje, emocionalna ekspresija, itd. Telesni pristop je bistvo dela in izobraževanja v Centru za integrativni razvoj in zahteva, da je odnos do telesa klienta spoštljiv ter upošteva klientove telesne meje.
Klienti morajo biti vnaprej obveščeni, da bo v terapevtski proces vključeno tudi telo.
7. Javne objave
Terapevt CIR-a predstavlja svoje delo in ponuja svoje storitve pošteno, iskreno in natančno, pri čemer se izogiba izkrivljenim interpretacijam, senzacionalizmu, pretiravanju in površnosti.
7.a) Pri oglaševanju svojih storitev lahko terapevt CIR-a navede naslednje informacije: ime, najvišjo akademsko izobrazbo, pridobljeno akreditacijo Centra za integrativni razvoj, pripadnost telesno usmerjenem združenju, dodatna izobraževanja, naslov, e-naslov, telefon ter vse ostale informacije, ki ne kršijo kodeksa Centra za integrativni razvoj in EABP-a.
7.b) Terapevt CIR-a je dolžan opozoriti druge kolege, če opazi, da njihovo javno nastopanje ni v skladu z resničnim informiranjem javnosti.
8. Pritožbeni postopek CIR-EDUCA
Center za integrativni razvoj – Educa mora kot vsaka članica SPUH in HKPT imeti oblikovan pritožbeni postopek ter protokol pritožbenega postopka v primeru pritožb tretjih oseb na delo in kršitev etičnega kodeksa učiteljev terapevtov ali specializantov CIR-a.
Namen pritožbenega postopka je, da se zagotovi terapevtom, specializantom, učiteljem in njihovim klientom jasne informacije o procesu, na katerega se nanaša pritožba. Vsi terapevti, specializanti in učitelji CIR-a morajo dosledno upoštevati pritožbeni postopek svoje organizacije ter disciplinsko odgovarjajo za kršitev Etičnega kodeksa CIR-a. Disciplinsko odgovornost nosijo tudi udeleženci izobraževanja, ki so podpisali dogovor o izobraževanju in se šolajo v programu CIR – EDUCA.
- člen
S tem pravilnikom se določa način dela Etične komisije Centra za integrativni razvoj – Educa (v nadaljnjem besedilu: CIR – EDUCA). Pravilnik določa postopek v primeru pritožbe na delo člana CIR – EDUCE. Postopek vključuje Etično komisijo, Disciplinsko komisijo in v primeru pritožbe Pritožbeno komisijo.
2. člen
Etično komisijo imenuje Skupščina CIR – EDUCE iz vrst učiteljev za mandat, ki traja dve (2) leti. Etično komisijo sestavljajo trije člani (3) ter en rezervni član, ki nadomešča rednega člana v primeru nasprotja interesov.
3. člen
Klient, študent ali v primeru mladoletnih oseb zakoniti zastopnik, je v primeru pritožbe dolžan obvestiti Etično komisijo CIR – EDUCA. Etična komisija CIR-EDUCA se obvezuje, da bo v najkrajšem možnem času obvestila terapevta, proti kateremu je vložena pritožba.
4. člen
Pritožba mora biti v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: ime priimek vlagatelja pritožbe, ime in priimek osebe, na katero se pritožba nanaša, opis dogajanja, čas in kraj, kršitev kodeksa ter morebitne priče. Pritožba se vloži v najkrajšem možnem roku. Pravica do pritožbe zastara v roku dveh (2) let.
5. člen
Oseba, proti kateri je vložena pritožba, mora biti član CIR – EDUCA v času, ko se je kršitev zgodila. Anonimni predlogi za sprožitev postopka ne bodo obravnavani.
6. člen
V primerih, ko Etična komisija ugotovi, da ni pristojna za postopek, da gre za zastarano zadevo ali da nima dovolj dejstev, bo postopek ustavila, o čemer bo pisno obvestila vložnika pritožbe in člana, proti kateremu je pritožba vložena.
V primeru pritožbe, kjer Etična komisija presodi, da obstaja osnova za obravnavo, predsednik Etične komisije imenuje Disciplinsko komisijo, ki ima tri člane. Komisija je sestavljena iz enega člana Etične komisije in dveh (2) članov, ki sta imenovana ad hoc. Disciplinska komisija poda poročilo o delu Etični komisiji.
7. člen
Disciplinska komisija bo najkasneje v 15 dneh od vložene pritožbe sprožila postopek za ugotavljanje kršitve Etičnega kodeksa CIR – EDUCE in s postopkom ne bo odlašala, tudi če ena stran ne sodeluje v postopku. O vloženi pritožbi lahko Disciplinska komisija sproži dodatne aktivnosti za ugotavljanje dejstev, kot so razgovori z osebo, na katero se pritožba nanaša ali z drugimi osebami, ki lahko podajo relevantna dejstva.
8. člen
Odločitev o odgovornosti sprejme Disciplinska komisija z večino glasov.
V primeru, daDisciplinska komisija ugotovi odgovornost in kršitve člana CIR -– EDUCA, lahko komisija glede na težo kršitve sprejme naslednje disciplinske ukrepe:
- edukacijski nasvet članu
- obvezno supervizijo s poročilom Etični komisiji
- začasno izključitev iz članstva in izbris iz Registra CIR – EDUCA
- trajno izključitev iz članstva in izbris iz Registra CIR – EDUCA
Če disciplinski postopek teče proti udeležencu izobraževanja, se lahko izrečeta prva dva ukrepa ali uveljavi prekinitev dogovora o izobraževanju.
9. člen
Disciplinski ukrep ne more biti izrečen članu CIR – EDUCA, če ta ni bil zaslišan. Izjemoma se članu lahko izreče disciplinski ukrep, če se ne odzove vabilu Disciplinske komisije.
Član, proti kateremu je bil izrečen disciplinski ukrep, ima pravico do pritožbe v 15 dneh od prejetega sklepa Disciplinske komisije. Oseba, ki je vložila pritožbo na postopek člana CIR – EDUCA, ima pravico do pritožbe v roku 15 dni od sprejetja odločitve Disciplinske komisije.
10. člen
O pritožbah na odločitve Disciplinske komisije odloča Pritožbena komisija.
Pritožbena komisija je sestavljena iz treh članov, ki jih imenuje Etična komisija. En član komisije je član, ki ni bil predhodno vključen v delo Disciplinske komisije, ki je izvedla postopek obravnave za vloženo pritožbo. Druga dva člana se imenujeta ad hoc.
11. člen
Vložnik pritožbe je dolžan podati jasne in upravičene razloge, ki izpolnujejo enega ali oba kriterija:
- da je rezultat pritožbe neprimeren situaciji
- da ni upoštevan postopek ter je na ta način prejudiciran rezultat.
12. člen
Disciplinska komisija je dolžna Pritožbeni komisiji dostaviti vse materiale, ki so bili uporabljeni v postopku sprejemanja odločitve o pritožbi.
Pritožbena komisija lahko vključene strani povabi na sestanek.
Pritožbeni postopek se mora zaključiti v roku trideset (30) dni od sprejetja pritožbe.
13. člen
Pritožbena komisija po preučitvi dokumentacje in po morebitnem sestanku z vključenima v postopku lahko odloči:
- da se strinja z odločitvijo Disciplinske komisije
- da se ne strina z odločitvijo Disciplinske komisije in utemelji, ali gre za proceduralno napako ali so ukrepi neprimerni.
V primeru proceduralne napake se ponovi tisti del postopka, ki ni bil usklajen s tem dokumentom. V primeru, da pritožbena komisija odloči, da so izrečeni ukrepi neprimerni, Pritožbena komisija sprejme novo odločitev o ukrepih z obrazložitvijo.
14. člen
Odločitev Pritožbene komisije prejmeta obe strani v postopku in Etična komisija v roku osmih (8) dni od sprejetja odločitve.
Odločitev Pritožbene komisije je končna in obvezujoča za obe strani.
Pravilnik je del Etičnega kodeksa in je bil sprejet na Skupščini CIR – EDUCA, 24. 9. 2021