Program za terapevte
Komu je namenjen program za terapevtsko delo?
Program za terapevtsko delo je namenjen vsem, ki se poleg dela na sebi želijo profesionalno ukvarjati s telesno psihoterapijo in s tem pristopom pomagati drugim.
Katera praktična znanja pridobijo udeleženci programa?
- Prizemljitev in utelešenje s pomočjo ‘core’ energetskih vaj – integracija duha in telesa
- Delo s 6 karakternimi in telesnimi strukturami po W. Reichu in S. Johnsonu
- Delo s 7 telesnimi segmenti po W. Reichu
- Delo z odpiranjem pretoka in telesnih blokad
- Delo s travmo (šok travma, razvojna travma, odnosna travma)
- Graditev virov
- Samoregulacija in koregulacija
- Skrb zase
- Zavedanje telesa: nevrocepcija, interocepcija, propriocepcija
- Delo s posturalno organizacijo
- Telesno, čustveno, energetsko in verbalno zrcaljenje
- Metodologija dela s stili navezanosti (varen, ne-varen, preokupiran, neorganiziran)
- Razumevanje in delo s transferjem, kontratransferjem in projektivna identifikacijo
- Osnove nevrobioloških procesov in teorija regulacije
- Strukturno terapevtsko delo z dihanjem in regulacijo avtonomnega živčnega sistema (GPBA)
- Strukturno terapevtsko delo na telesu (telesne intervencije in tehnike)
- Metode in tehnike dela z odpiranjem energijskega pretoka v telesu
- Delo z impulzi kot pot do bolj avtentičnega samoizražanja
- Regulacija živčnega sistema s senzomotoričnim pristopom (koregulacija in samoregulacija)
- Krepitev in povečevanje sposobnosti za čutenje vseh čustev (različnih intenzivnosti);
- Delo z zgodnjimi razvojnimi strukturami – njihov nastanek in dokončanje
- Delo z ekspresijo in razbremenitvijo
- Spolnost v telesno usmerjeni psihoterapiji
Opomba:
Prvi dve leti sta posvečeni osebnemu razvoju, tretje, četrto in peto leto pa je več poudarka na terapevtskem delu. V tem smislu postane lastni osebni razvoj osnova za kvalitetno terapevtsko delo ali integracijo terapevtskih metod v druge poklice. Petletno izobraževanje združuje program osebnega razvoja in program terapevtskega dela. Udeleženci petletnega programa za terapevtsko delo morajo za pridobitev Diplome o zaključku izobraževanja v telesno usmerjeni psihoterapiji izpolniti vse obveznosti, ki jih določa program, ne glede na to, ali se imajo po končanem šolanju namen ukvarjati s terapevtskim delom.
Pregled izobraževanja telesno usmerjene psihoterapije:
1. LETO
ZNOTRAJ IZOBRAŽEVANJA:
- Teorija, metodologija, vaje – 160 UR
- Skupinska psihoterapija – 30 UR
DODATNO 1 :
- Individualna psihoterapija – 20 UR 2
≥ 210 UR
2. LETO
ZNOTRAJ IZOBRAŽEVANJA:
- Teorija, metodologija, vaje – 160 UR
- Skupinska psihoterapija – 30 UR
DODATNO 1 :
- Individualna psihoterapija – 20 UR 2
≥ 210 UR
+ FAKULTATIVNE PROCESNE SKUPINE – 48 UR 1
3. LETO
ZNOTRAJ IZOBRAŽEVANJA:
- Teorija, metodologija, vaje – 160 UR
- Skupinska psihoterapija – 30 UR
- Skupinska supervizija – 14 UR
- Zaključni izpit – 4 URE
DODATNO 1 :
- Individualna psihoterapija – 20 UR 2
- Individualna supervizija – 10 UR 3
- Psihoterapevtska praksa s klienti pod redno supervizijo 4
≥ 338 UR
4. LETO
ZNOTRAJ IZOBRAŽEVANJA:
- Teorija, metodologija, vaje – 155 UR
- Skupinska psihoterapija – 30 UR
- Skupinska supervizija – 14 UR
- Zaključni seminar – 5 UR
- Zaključni izpit – 4 URE
DODATNO1:
- Individualna in skupinska psihoterapija – 20 UR2
- Individualna supervizija – 10 UR3
- Psihoterapevtska praksa s klienti pod redno supervizijo4
- Psihiatrična praksa – 140 UR5
≥ 478 UR
5. LETO
ZNOTRAJ IZOBRAŽEVANJA:
- Teorija, metodologija, vaje – 160 UR
- Skupinska psihoterapija – 30 UR
- Skupinska supervizija – 100 UR
- Izpit iz metodologije in teorije – 4 URE
- Ocena čustvene zrelosti
- Ocena emocionalne in psihoterapevtske kompetentnosti
DODATNO 1 :
- Individualna psihoterapija – 20 UR 2
- Individualna supervizija – 20 UR 3
- Psihoterapevtska praksa s klienti pod redno supervizijo 4
≥ 534 UR
Anatomija in fiziologija – 30 UR
Namenjena vsem udeležencem izobraževanja, ki v okviru predhodnega izobraževanja niso imeli anatomije in fiziologije kot del izobraževanja. Vsi tisti, ki so že opravili izobraževanje, morajo predložiti ustrezno dokazilo na CIR INTEUP. Izobraževanje iz anatomije in fiziologije se lahko zaključi tudi pred začetkom petega letnika. Udeleženec izobraževanja si samostojno organizira udeležbo anatomije in fiziologije.
1 Ure pod DODATNO niso vključene v program in v ceno modula ter se plačajo dodatno.
2 20 ur se pridobi z individualnimi psihoterapijami z izbranim terapevtom ter s sodelovanjem na delavnicah in intenzivih, ki veljajo za skupinske ure psihoterapije. Od skupno 20 ur psihoterapije se lahko največ 8 ur zbere iz procesnih skupin, delavnic in intenzivov.
3 10 ur se pridobi z individualnimi supervizijami s supervizorji navedenimi na spletni strani CIR INTEUP in s sodelovanjem na skupinskih supervizijah in supervizijskih intenzivih, ki jih vodijo supervizorji CIR INTEUP in se točkujejo za skupinske supervizijske ure.
4 400 terapevtskih ur s klienti se zbira od 3. letnika izobraževanja naprej in vključuje tudi prvih 8 terapevtskih ur s klienti za pripravo študije primera (“case study”).
5 Glede na zahteve trenutno veljavne lokalne zakonodaje
Predstavitev vsebin za terapevtsko delo
DELO NA TERAPEVTOVI SAMOPODPORI
- Prizemljitev in utelešenje
- Samozavedanje
- Samoregulacija in skrb zase
- Viri
- Projekcija, transfer in kontratransfer
- Ohranjanje terapevtskega prostora
- Odnos terapevt – klient
- Supervizija
- Etika pri terapevtskem delu
PRINCIPI IN TEHNIKE DELA
- Prizemljitev in utelešenje
- Metode dela s 6 karakternimi in telesnimi strukturami po W. Reichu in S. Johnsonu
- Delo s 7 telesnimi segmenti po W. Reichu
- Branje telesa (telesno-energetsko-psihodinamična diagnostika)
- Regresivno delo s telesom
- Tehnike za graditev in dopolnjevanje notranje psiho-fizične strukture
- Tehnike dela na rolerju za odpiranje zadnjih segmentov oklepa
- Tehnike dela na blazini za odpiranje sprednjih delov in združevanje sprednjih in zadnjih delov
- Vzpostavitev pretoka na utelešen način
- Delo s travmo
- 4 koraki terapije: preboj skozi adaptirani Jaz, integracija sence, priti do potrebe in centriranje v jedru Jaza
- Tehnike Jungove integrativne analize sanj
- Delo z namero v terapevtskem kontekstu
- Dihalna terapija (GPBA)
Opis programa po letnikih
I. letnik
Glavna značilnost prvega letnika izobraževanja je graditev občutka varnosti tako znotraj sebe kot tudi v skupini.
- Neoreichianska telesno usmerjena psihoterapija (analiza karakterjev ter delo s telesnimi segmenti)
- Zgodnji otrokov razvoj (razvojna psihologija, objektne relacije)
- Delo s travmo
- Osnove psihodinamike, integracija psihodinamike in nevroznanosti
- Osnove interpersonalne nevrobiologije in razvoja možganov
- Teorija regulacije
- Osnovna shema ravni zavedanja integrativne in transpersonalne psihologije (K. Wilber)
- Raziskovanje lastnih odporov
- Energetski pristop: prizemljitev in utelešenje kot predpogoj za občutek varnosti, posturalna organizacija in aktivacija mišič
- core energetske vaje
- prizemljitev in utelešenje
- karakterne obrambe
- delo s travmo
- branje telesa
- notranji opazovalec
- notranji kritik
- meje in stik/kontakt
- teorija navezanosti
- simbioza in separacija
- regulacija afektov
- prepričanja
- odpori
- ples in gib
- core energetske vaje
- prizemljitev in utelešenje
- karakterne obrambe
- delo s travmo
- branje telesa
- teorija selfa
- delo z agresijo
- občutek krivde
- občutek sramu
- projekcija, transfer in kontratransfer
- viri
- prepričanja
- odpiranje pretoka
- ples in gib
II. letnik
Po procesu grajenja varnosti v drugem letniku vstopamo globlje v področje nezavednega. Neoreichianska telesno usmerjena psihoterapija (analiza karakterjev in delo s telesnimi segmenti).
- Karakterne obrambe
- Delo s travmo
- Jungovski model sence: srečanje z manj zavednimi deli, ki nas najbolj strašijo in ki jih najmanj sprejemamo
- Razvoj in funkcija ega
- Ego – superego – id (psihodinamični zemljevid)
- Konstrukti v psihoterapiji: projekcija, transfer in kontratransfer
- Teorija selfa
- Integracija agresije
- Odpiranje pretoka na utelešen način
- Občutek krivde – razvoj in patologija
- Občutek sramu – razvoj in patologija
- Uvod v psihopatologijo – nivoji psihopatologije
III. letnik
- Psihotravma in način dela s tem najbolj neugodnim psihološkim pojavom
- Delo z razvojno travmo
- Delo s šok travmo
- Namera kot najpomembnejša komponenta za kreacijo lastnega življenja (vloga žrtve in kreatorja svoje resničnosti)
- Metodologija in osnove terapevtskega dela
- Delo s fobijami in neracionalnimi strahovi
- Nevrotičen značaj
- Mejna osebnostna motnja
- Narcisoidna osebnostna motnja
- Avtoriteta
- Analiza sanj po jungovskih principih
- Dihalna terapija
- Etika
- core energetske vaje
- negativna namera
- travma in okrevanje
- supervizija
- profesionalna praksa
- razumevanje in funkcija odporov
- delo s telesnimi segmenti
- delo s pripomočki (roler, blazina, palica)
- odpiranje pretoka
- avtoriteta
- delo s sanjami
- Nevrotičen značaj
- Fobije
- Mejna osebnostna motnja
- Narcisoidna osebnostna motnja
- ples in gib
- dihalna terapija
- etika
- hara – dimenzija namere
- esenca
- profesionalna praksa
- delo s pripomočki (roler, blazina, palica)
- odpiranje pretoka
- delo s telesnimi segmenti
- narcisizem
- disociacija
- ljubezen do sebe
- seksualnost
- supervizija
- postavitve družin
- ples in gib
- dihalna terapija
- etika
IV. letnik
- Esenca in transcendenca ega in njegovih omejitev: kdo smo v našem nebranjenem, resničnem Jazu, ko se preko omejitev našega ega razširimo
- Dimenzija namere, najpomembnejše komponente za kreacijo lastnega življenja
- Seksualnost in njen psihološki pomen
- Pojmi v psihoterapiji (psihodinamika, psihoanaliza)
- Disociacija in prizemljitev
- Obsesivno kompulzivne motnje
- Ljubezen do sebe
- Teme terapevtskega dela in začetek dela z ljudmi
- Dihalna terapija
- Etika
V. letnik
- Delo z zgodnjo travmo – teoretični in praktični del
- Nevrobiologija stresa
- Delo z uravnavanjem živčnega sistema – samoregulacija in koregulacija – teoretični in praktični del
- Anksioznost in anksiozne motnje
- Depresija – teoretični in praktični del
- Seksualnost v telesno usmerjeni psihoterapiji – teoretični in praktični del
- Avtoriteta in vodenje/leadership – teoretični in praktični del
- Zaključni izpit